Naravoslovje (2 ustna ocena)
1 / 28
Vprašanje
Kaj je celica? Naštej nekaj človeških celic.
Odgovor
Osnovna gradbena enota živih bitij. Primeri: živčne, mišične, krvne, epitelne celice.
Klikni za obrat
Kaj je celica? Naštej nekaj človeških celic.
Osnovna gradbena enota živih bitij. Primeri: živčne, mišične, krvne, epitelne celice.
Naštej dele človeške celice.
Celična membrana, citoplazma, jedro, mitohondriji, ribosomi.
Naštej vrste tkiv in jih opiši.
Krovno (pokriva in varuje), vezivno in oporno (povezuje, daje oporo - kosti, kri), mišično (krčenje in gibanje), živčno (prevajanje dražljajev).
Naštej organske sisteme in na kratko opiši njihovo vlogo.
Prebavni (prebava hrane), dihalni (izmenjava plinov), krvožilni (transport snovi), izločala (čiščenje krvi), živčni (uravnavanje telesa), gibalni (premikanje).
Naštej naloge in dele prebavil.
Naloga: prebava hrane in vsrkavanje hranil. Deli: usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, danka, zadnjik (ter prebavne žleze).
Opiši usta in njihovo vlogo pri prebavi.
Začetek prebavil. Zobje hrano mehansko drobijo, slina (encimi) začne kemično razgradnjo ogljikovih hidratov.
Opiši želodec in njegovo vlogo pri prebavi.
Mišičasta vreča. Hrano mehansko meša in kemično razgrajuje z želodčno kislino in encimi (razgradnja beljakovin).
Opiši kako deluje tanko črevo in kakšna je njegova vloga.
V njem poteka dokončna kemična razgradnja hrane; hranila se skozi črevesne resice vsrkajo v kri.
Kaj je peristaltika?
Valovito krčenje gladkih mišic v prebavni cevi, ki hrano potiska naprej.
Naštej dele dihal in opiši njihovo nalogo.
Deli: nosna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice, pljuča. Naloga: vnos kisika in iznos ogljikovega dioksida.
Opiši pljuča.
Glavni dihalni organ, zgrajen iz številnih pljučnih mešičkov, kjer poteka izmenjava plinov s krvjo.
Opiši kako poteka izmenjava plinov v pljučnem mešičku.
Kisik iz mešička prehaja v kri (kapilare), ogljikov dioksid pa iz krvi prehaja v mešiček (difuzija).
Opiši naloge krvožilja.
Transport kisika, hranil, hormonov in odpadnih snovi po telesu ter uravnavanje telesne temperature in obramba.
Opiši sestavo krvi ter naštej katere vrste žil poznamo.
Kri: krvna plazma, rdeče in bele krvničke, krvne ploščice. Žile: arterije (odvodnice), vene (dovodnice), kapilare (lasnice).
Naštej vrste krvnih celic in opiši njihovo vlogo.
Eritrociti (prenos kisika), levkociti (obramba pred okužbami), trombociti (strjevanje krvi).
Opiši razliko med malim in velikim krvnim obtokom.
Mali: srce-pljuča-srce (izmenjava plinov). Veliki: srce-telo-srce (oskrbovanje vseh celic s snovmi).
Opiši srce.
Votla mišica in črpalka, ki potiska kri po žilah. Razdeljeno je na dva predvora in dva prekata.
Opiši zgradbo izločal.
Dve ledvici, dva sečevoda, sečni mehur, sečnica.
Opiši naloge izločal.
Čiščenje krvi, odstranjevanje odpadnih snovi (sečnine) in odvečne vode v obliki urina (seča).
Naštej in opiši naloge skeleta.
Daje oporo telesu, varuje notranje organe, omogoča gibanje (z mišicami) in proizvaja krvne celice (v kostnem mozgu).
Naštej oblike kosti in za vsako obliko podaj primer.
Dolge (stegnenica), kratke (vretence, zapestne kosti), ploščate (lobanja, lopatica).
Opiši zgradbo dolge kosti.
Pokostnica (zunanja ovojnica), čvrsto kostno tkivo, gobasto kostno tkivo (na koncih) in kostni mozeg (v sredini).
Naštej povezave med kostmi in za vsako povezavo podaj primer.
Gibljive - sklepi (koleno), negibljive - šivi (lobanja), delno gibljive - hrustanec (med rebri in prsnico).
Opiši naloge mišic.
Omogočajo gibanje telesa, potiskanje snovi po notranjih organih (črevesje, žile) in ohranjanje telesne drže.
Katere vrste mišic poznamo? Na kratko opiši njihovo vlogo.
Prečnoprogaste/skeletne (hotno gibanje skeleta), gladke (nehotno krčenje notranjih organov), srčna mišica (nehotno poganjanje krvi).
Opiši naloge kože.
Zaščita pred zunanjimi vplivi in mikrobi, uravnavanje temperature (potenje), izločanje, čutilo za tip/temperaturo.
Opiši zgradbo kože.
Vrhnjica (zunanji mrtvi sloj), usnjica (živa s krvnimi žilami, žlezami, čutili, dlakami), podkožje (maščobno tkivo).
Naštej čutila, ki se nahajajo v koži.
Čutila za dotik, pritisk, toploto, mraz in bolečino.
Komentarji 0
Prijavi se za komentiranje.
Še ni komentarjev.